NOSEČNOST
Nosečnost (strokovno tudi gravidnost ali gestacija) je obdobje nosečnice od oploditve jajčeca do poroda. Običajno se v maternici razvija le en plod, kadar pa je plodov več, govorimo o večplodni nosečnosti. O nosečnosti govorimo le pri ženskah, pri samicah drugih sesalcev pravimo temu stanjubrejost.
Nosečnost traja okoli 9 mesecev (to je razdobje med zadnjim menstrualnim ciklom in porodom) oziroma 38 tednov (od oploditve). Nerojenega otroka imenujemo v prvih tednih zarodek (embrij) in kasneje ter vse do poroda plod (fetus). Nosečnico, ki bo prvič rodila, imenujemo prvorodnica (primipara), žensko, ki je imela že več porodov, pa mnogorodnica (multipara).
Nosečnost razdelimo arbitrarno na tri trimesečja (trimestre), ki pomenijo 3 glavne stopnje plodovega razvoja. V prvem trimesečju obstaja največja nevarnost spontanega splava. Med drugim trimesečjem lahko razvoj plodu že dobro spremljamo in diagnosticiramo morebitne motnje v razvoju. V tretjem trimesečju se plod začne pripravljati na preživetje izven materinega telesa.
Nosečnost spremljajo nosečnostni znaki, ki z večjo ali manjšo gotovostjo kažejo na nosečnost. Nosečnostni test temelji na merjenju koncentracijehorijevega gonadotropina v krvi ali seču in predstavlja dokaj zanesljivo potrditev nosečnosti. Šele dokaz zarodka v maternici (na primer s sonografijo) velja za dokončno potrditev.
POROD
Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico
.Naravni porod razdelimo v štiri porodne dobe:
- O prvi porodni dobi govorimo od rednih popadkov na 5 min. do popolnega odprtja materničnega vratu.
- O drugi porodni dobi govorimo od popolnega odprtja materničnega vratu do rojstva ploda.
- Tretja porodna doba traja od rojstva ploda do rojstva posteljice (placente)
- Četrta porodna doba pa od rojstva posteljice pa do 3 ur po porodu.
Zapleti in tveganja
Zapleti ob porodu lahko zadevajo mater in/ali otroka. Najhujši zaplet je smrt enega ali obeh.
Neonatalna umrljivost (umrljivost novorojenčkov od rojstva do starosti 28 dni) ali perinatalna umrljivost (od 28. tedna nosečnosti) znašata v modernih družbah okoli 1 %. Umrljivost mater znaša okoli 1/1800. V deželah v razvoju so številke bistveno višje; v podsaharski Afriki in južni Aziji je neonatalna umrljivost okoli 3,7-odstotna ,[1] in povprečno 1 od 48 porodnic umre ob porodu.
Glavno nevarnost za plodovo smrt predtavlja prezgodnji porod in z njim povezana nizka porodna teža. Lažji je novorojenček, višje je tveganje za neonatalno smrt ter za pljučne, dihalne in nevrološke motnje.
Nekateri od možnih zapletov:
- Obilna krvavitev med ali po porodu, kar je glavni vzrok za umrljivost porodnic. Obilna krvavitev vodi do hipovolemičnega šoka in nezadostne perfuzije vitalnih organov.
- Nenapredovanje poroda, pri katerem se kljub dolgo trajajočim kontrakcijam maternični vrat ne odpira ali pa kljub odrtju ne pride do rojstva. V prvem primeru se intravensko daje sinteznioksitocin in če ne pride do odpiranja materničnega vratu, je nujen carski rez. Pri zaustavljenem rojevanju kljub odprtemu cerviksu se lahko uporabi vakuumski ekstraktor ali porodne klešče ali pa se izvede carski rez.
- Povišan ali znižan plodov srčni utrip, ki se meri s kardiotofografom.
- Plodova izločitev otroške smole v plodovnico.
- Porodni prisad (sepsa pri porodnici) je bil pogost zlasti v preteklosti, vendar se je njegova pojavnost močno znižala po uvedbi ustreznih higienskih ukrepov (prvi jih je uvedel Ignaz Semmelweis)
